Zavarovalna vrednost narave: iskanje sinergij

Abstract

Prispevek obravnava zavarovalno vrednost narave — sposobnost ekosistemov, da zmanjšajo škodo ob poplavah in sušah — in jo postavlja v kontekst slovenskega zavarovalniškega sistema. Izhodišče je ugotovitev, da so rešitve, ki temeljijo na naravi, pogosto cenejše od klasičnih gradbenih ukrepov pri enakem zmanjšanju tveganja, vendar njihova ekonomska upravičenost praviloma sloni na součinkih in ne na neposredno preprečeni škodi.

Zato prispevek išče sinergije: med upravljavci porečij in občinami, med državnimi in zasebnimi viri financiranja ter med deležniki, ki imajo koristi od ukrepa, a zanj ne plačujejo. Posebna pozornost je namenjena vlogi zavarovalnic in pozavarovalnic, ki lahko kot partnerji v javno-zasebnih dogovorih, kot vir podatkov o tveganju ali kot vlagatelji prispevajo k izvedbi ukrepov, od katerih imajo same korist zaradi manjših izplačil.

Prispevek temelji na izkušnjah pilotnega območja Glinščica, kjer se poplave, upadanje biotske raznovrstnosti, slaba kakovost vode in upadanje podzemne vode prekrivajo na majhnem, delno urbaniziranem porečju.